V soboto je Razbojnik šel na turnosmučarski izlet na Blegoš. Imel se je krasno in bil je ves navdušen. In potem tuhta glasno, da bo baje tudi nedelja lepa, potem se bo pa vreme skisalo. In se že odloči, da ne bo šel nikamor, da malo pa mora biti tudi z nama s Pando. Pa carica predlaga, naj greva oba skupaj v nedeljo nekam, ona bo pa s carjem pazila na Kung-Fu Pando. Jaz sem bila takoj "za" v tistem trenutku.
Zvečer, me je pa začelo skrbeti: bom imela dovolj kondicije? Bom sploh še znala smučat? Pa k'r metuljčke sem imela v trebuhu, pa vsa nervozna sem bila. Še ponoči sem slabo spala - ampak to pa ne zaradi nervoze, ampak, ker se je Panda non stop nekaj zbujal. :-)
In potem nastopi jutro.
Kot vedno zadnje čase, me je tudi tokrat zbudil Panda. Opraviva jutranji ritual in že ga oddam pri carici in carju. Počakam na Razbojnika. Malo se voziva po Šk. Loki tja in sem, da nabereva vso potrebno robo, potem pa via Soriška planina.
Dobre pol ure kasneje se že urejava za vzpon in kaj kmalu jo že šibava po smučišču. Jaz pred Razbojnikom. In hodim in hodim, pa se malo ustavim in nadiham, pa spet hodim in hodim,... Nato poprosim Razbojnika naj gre pred menoj. Jaz se ustavim, vzamem fotoaparat iz torbice in naredim nekaj posnetkov: